Avtor: Tatjana Pregl Kobe funkcija: kustosinja razstave Tatjana Pregl Kobe

»izbrane fotografije ne igrajo le na karto mističnosti svetlobe podob in perfektnosti kompozicij, temveč gradijo na vznemirljivem soočanju različnih pripovedi.«

»V tem pogledu je, tako kot razstavljene fotografije, svet podoben pravljici, prizorišču intimnega vpogleda v različne prostore Ljubljane, ki tako postaja privlačno, skrivnostno in vznemirljivo povedno za vsakega gledalca.«

»Ilustrirala je več kot sto knjig in bila za svoje delo večkrat nagrajena, dvakrat tudi z Levstikovo nagrado.«

»Risba z udarno preobrazbo naravnih obrisov, čemur je bil zvest vsa leta ustvarjanja.«

»Sprva je Ive Šubic deloval večinoma v črno-beli tehniki perorisbe, pozneje pa je v barvnih ilustracijah uporabljal tehniko gvaša.«

»Ilustrirala je več kot sto knjig in bila za svoje delo večkrat nagrajena.«

»Risba z udarno preobrazbo naravnih obrisov.«

»Ustvarjal je obsežen ilustratorski opus, ki je pomemben za razvoj te likovne zvrsti na Slovenskem.«

»Če ne povem resnice o sebi, je ne morem povedati o drugih.«

»Še vedno sem vidna, resnična in živa. / strast se še ni osula. / zardela od ljubljenja / vonjam cvetlični prah, ki lebdi na ramenih / upognjene trave.«

»Nikoli nisem sama, niti v temnem tunelu niti onkraj noči. Ker je z menoj in v meni pesem. In mi vladajo čustva.«

»Ni lahko biti edini pisan cvet / na vrtu belih rož. / vedno sama s seboj. / nenehno osredotočena na bistvo stvari …«

»Druga svetovna vojna je mater strašno zaznamovala. Njena generacija je bila nadčloveško pogumna in pokončna.«

»Nekaj svežega in nepričakovanega se zgodi z vzporedno predstavitvijo fotografij dveh umetnic, Maje Šivec in Nataše Segulin, ki sicer intimno ustvarjata vsaka zase, prva s pripravo v ateljeju, druga spontano na različnih krajih sveta.«

»Rojstvo, ljubezen, smrt. Ob vseh teh fotografijah, ki s simboliko dominirajoče svetlobe ne pričajo o koncu, temveč o trajanju, prihodnosti in življenju, švigajo leta, se množijo spoznanja.«

»Nekaj svežega in nepričakovanega se zgodi z vzporedno predstavitvijo fotografij dveh umetnic, Maje Šivec in Nataše Segulin, ki sicer intimno ustvarjata vsaka zase, prva s pripravo v ateljeju, druga spontano na različnih krajih sveta.«

»Pri obeh fotografinjah vznikajo podobe iz temnih ozadij in jih je mogoče zaznati kot odmev tišine: pri neposrednih upodobitvah ženskih aktov Maje Šivec sugestivno nazoren, pri minimalističnem vdoru neprosojne svetlobe v prostor podob Nataše Segulin pa nerazložljivo mističen.«

»Gre za pripoved o uničujočih posledicah vodnega divjanja.«

»Razstavljene fotografije Maje Šivec sprožajo povsem individualen pogled na divjanje ujme, nastale ob obrežju Drave.«

»Kot dokument časa lahko fotografije v živo pričajo o najpomembnejši izkušnji sredi groze odtrganosti od sveta, brez elektrike in vode, o vodni ujmi, ki je osamila in odrezala od sveta mnogo ljudi.«

»Vemo, da plazovi še niso rekli zadnje besede, da se reka le pretvarja, da je ukročena, da so preštevilni bregovi razrahljani in utrujeni in da prav kmalu prihaja jesen, z njo pa klasične padavine, dvig vodostaja in hudourniki.«